ČE NITI NE VEŠ, KJE JE VINOGRAD ...

Ko so pokopavali nekega pomembnega in vplivnega voditelja Cerkve, je pridigar v homiliji dejal, da se spominja neke skupne svete maše, ki sta jo vsak s svojim občestvom obhajala pred leti. »Jaz,« pravi, »sem imel pridigo, ki se je sploh ne spominjam, verjetno pa so jo tudi poslušalci takoj pozabili. Pokojni pa je ob koncu povedal samo nekaj besed, kar tako, iz srca, ki si jih bom vedno zapomnil. Dejal je, da ob koncu življenja prav ničesar ne vzamemo s seboj, razen tistega, kar smo komu dali!«

Pavlova beseda kristjanom v Filipih je pravzaprav namenjena vsem v Filipih, vsem v Cerkvi danes. Kdo bo pa najboljši zgled izkazovanja ljubezni do bližnjega, če ne Kristusovi učenci? Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge. Saj se za to ne vzgajamo samo zato, da bi bili dobri ljudje, da bi bila na zemlji mir in sloga ali da bi odrinili sem in tja kakšen novčič, ker vidimo, da je kdo v večjih težavah kot smo mi.

Temelj našega prizadevanja je Kristus sam. Verujemo, da je Božji Sin, ki izhaja iz Očeta, ki je rojen na ta svet, sam sebe izničil, se ponižal, izpraznil … vse to samo zato, da bi rešil slehernega človeka. Verujemo v Božjo previdnost, ki je napravila Jezusovo ime za veliko in za naš zgled. In ta zgled se najbolje razširja s tem, da se ga po najboljših močeh trudijo posnemati njegovi učenci!

Med njegovimi učenci sta navadno dva … Nekdo nima nobene vneme, a si pozneje premisli in odloči, da bo delal. Drugi bi rad bil deležen Božjega kraljestva z delom v vinogradu, a se mu ne ljubi biti konkreten. Jezusova današnja prilika gotovo ni namenjena samo judovskim rojakom, ki so uživali privilegij izvoljenega ljudstva, ko pa je bilo potrebno živeti Božjo ljubezen tudi s sprejemanjem bližnjega, so se zakrknili. Namenjena je vsem nam, ki smo včasih tako podobni obema sinovoma. Enkrat nismo za stvar in nas morda Očetov zgled nagne k dejanju ljubezni, spet drugič bi se radi samo navzven pokazali kot vredne delavce, ki pa nočejo ničesar postoriti v vinogradu.

Ob koncu … pa se ne bo pokazala naša slava, naše imetje, naša priznanja in diplome … Le tisto, kar smo komu dali. Se pravi, ni dovolj vnema in dejstvo, da smo Očetovi sinovi. Brez konkretnega dela v vinogradu še nismo vinogradniki. Se pravi: zgolj s krščansko zaznamovanostjo nismo nujno kristjani …

Sebastjan Likar, župnik

nalagam novice...